Bolniški dopusti so za nemško gospodarstvo enormen strošek. Glede na aktualne statistične podatke naj bi bili ti stroški ocenjeni na 129 milijard €, izgube pa na 225 milijard €.

Delovni čas delavca je kapital delodajalca. V veliko primerih si jemljejo delavci neupravičen čas odmora med delom (kavica, odmori za kajenje, podaljšana odsotnost zaradi malice, nečipiranje, prezgodnji odhodi z dela ipd.), ki ga mora seveda kriti delodajalec.

Veliko kršitev je tudi zaradi neupravičenih bolniških dopustov. Bolniški dopust je delavcu namenjen zato, da dela vse v smeri, da čim prej ozdravi in da se delovna zmožnost posledično čim prej vzpostavi nazaj. Slednje okoliščine pa delavci ne jemljejo resno in v takšnem primeru se govori o prevari (»Arbeitszeitbetrug«), kar pomeni posledično tudi odpoved delovnega razmerja. Temu je sledilo tudi Zvezno delovno sodišče v Erfurtu v Nemčiji, ki je razsodilo, da prevara v času bolniškega dopusta pomeni, da so nastale takšne okoliščine, ki pomenijo bistveno izgubo zaupanja v delavca s strani delodajalca. Problem za delodajalca je, da mora to kršitev nujno dokazati, kar lahko brez težav stori s kompetentnimi detektivi.

Problemi se pojavljajo tudi pri zdravnikih, ki predpisujejo bolniške dopuste svojim pacientom v smislu podaljšanega vikenda in podobno.

Lep primer uspešnega dela detektiva je, ko je slednji izvajal nadzor nad poštarjem, ki je bil na bolniškem dopustu in ga je kršil. Stroške detektiva za opravljanje nadzora nad delavcem, je sodišče na koncu naložilo v plačilo delavcu, saj se je detektiva angažiralo ravno zaradi vedenja delavca.

Precej poslovne škode lahko nastane tudi v podjetjih, ker se sicer delavci morajo evidentirati na čitalcu, vendar je v praksi tako, da tega ne počno oz. da se evidentirajo drugače, kot dejansko. Problemi in goljufije so tudi s strani zunanjih sodelavcev podjetja. V Nemčiji je bilo že precej primerov, ko so zunanji sodelavci beležili določen delovni čas, za katerega se je potem ugotovilo, da so ga izrabljali v osebne namene in dejanskega dela za delodajalca niso opravljali. Tudi v takšnih primerih so podjetja najela detektive, ki so z ustreznim dokaznim gradivom (fotografije, videoposnetki) dokazali nepravilnosti. Tudi v tovrstnih primerih so stroške detektivov povrnili nepošteni delavci.

Pomemben judikat je s strani Deželnega delovnega sodišča Rheinland-Pfalz v kraju Mainz, ki je leta 2008 razsodilo, da v kolikor delavec krši delovne obveznosti z neupravičenim bolniški dopustom, je dolžan povrniti nastalo škodo. Iz tega razloga delodajalci ne rabijo oklevati, ali bodo od delavca zahtevali povrnitev stroškov, ki so jih imeli za angažiranje detektivov ali ne.

Povzeto po časopisu Thϋringer Allgemeine, z dne 21. 9. 2016 in Gastgewerbe magazin, z dne 15. 9. 2016.