ALKOHOL V SLOVENIJI PREDSTAVLJA ZELO RESEN PROBLEM

Nekaj uvodnih dejstev povezanih z alkoholom v Sloveniji:

• Okoli 30 % moških in 3 % žensk pije veliko in bi verjetno izpolnjevali diagnostične kriterije za odvisnost od alkohola.
• Vsak deseti oz. približno 117 tisoč prebivalcev, starih 25-64 let, pije tvegano, kar pomeni, da pri njih obstaja večja verjetnost socialnih, zdravstvenih in drugih posledic zaradi pitja alkohola.
• Vsak dan je zaradi vzrokov, ki jih pripisujemo izključno alkoholu, v bolnišnico sprejetih deset oseb.
• Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročajo alkoholizirani vozniki, vsako leto umre vsaj 725 oseb.
• Samo 5% odrasle populacije nikoli ne pije alkohola.

ALKOHOL V PODJETJIH

V zvezi s prekomernim uživanjem alkohola povezujemo tudi škodo, ki močno prizadene državno blagajno. Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji leta 2011 znašala 159 milijonov EUR. Področje dela je eno od tistih, v katerem škodljiva raba alkohola ali celo odvisnost od alkohola napravi največ materialne škode.

(vir: NIJZ)

Problemi, s katerimi se običajno soočajo delodajalci, ko imajo v svoji sredini opite delavce oz. delavce, ki imajo težave s prekomernim uživanjem alkohola so naslednji:

• slaba/slabša kakovost in kvaliteta izdelkov,
• nižja storilnost
• več nesreč z materialno škodo
• več poškodb pri delu
• več nesporazumov, prepirov ter slabe delovne klime med zaposlenimi
• neupravičeno izostajanje, zamujanje na delo
• številne druge motnje, ki motijo delovni proces podjetja.

Vzporedno s problematiko alkohola na delovnem mestu v podjetjih opažajo tudi druge probleme:

• več bolniških odsotnosti in absentizma
• izguba prihodka zaradi zmanjšane delovne učinkovitosti
• povečani stroški obravnave in zdravljenja
• zavarovalniški stroški.

Delodajalci običajno ne vedo, kaj storiti z opitim delavcem in še manj, kaj z odvisnikom od alkohola.

V to področje posegata dva zakona, in sicer: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) ter Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V ZVZD se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. V temeljnih načelih tega zakona je zapisano, da je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. Delavec pa mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe. Če ne ravna v skladu s tem, se šteje, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje drugih delavcev in zaradi tega huje krši obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar mu lahko delovno razmerje preneha.

V 51. členu ZVZD je določeno, da je delo pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc prepovedano.

Delodajalec je lahko za neopravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu tudi kaznovan z denarno kaznijo, prav tako tudi delavec.

Tudi v Zakonu o delovnih razmerjih je v poglavju obveznosti delavca določilo, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanje pri delodajalcu.

Vinjena oseba s svojim nenadzorovanim ravnanjem povzroča motnje v delovnem procesu podjetja, ker negativno vpliva na počutje zaposlenih, kakovost njihovega dela, njihovo storilnost, varnost in ne nazadnje tudi zdravje. Iz tega izhaja, da ima problematika širše razsežnosti, zato je nujno, da se jo obravnava celovito in sistemsko. Alkohol v podjetju predstavlja določeno prikrito grožnjo, saj njegovo uživanje in s tem povezan pojav alkoholiziranosti pomeni novo tveganje v poslovnem procesu podjetja.

Zgledi vlečejo - zato mora v podjetju obstajati t.i. alkoholna politika (določitev hišnega reda in discipline podjetja), ki je nedvoumna in se je morajo držati vsi zaposleni: tako tisti, ki delajo v proizvodnji kot tudi delavci na višjih pozicijah. Natančno mora biti tudi dogovorjeno, kakšen je postopek ugotavljanja alkoholiziranosti na delovnem mestu. V mnogih podjetjih so že sprejeli posebne pravilnike o odreditvi in izvajanju preizkusa alkoholiziranosti v izdihanem zraku oziroma vpliva mamil ali psihoaktivnih sredstev.

Testiranje se izvede vedno, kadar obstaja sum na alkoholiziranost oziroma vpliv psihoaktivnih sredstev, pri vsaki nezgodi pri delu, pa tudi pri nevarnih dogodkih, ki so imeli za posledico le materialno škodo.

Delavec, ki je pod vplivom alkohola ni nujno, da je alkohol zaužil na delovnem mestu – vendar pa je na delovnem mestu dolžan spoštovati predpise o varnosti in zdravju pri delu, kar pomeni, da na delovnem mestu velja politika ničelne tolerance do alkohola (0,0 mg/l) in prepovedanih drog.

Test alkoholiziranosti mora vedno opraviti ustrezno usposobljena oseba z ustrezno napravo. Naprava za merjenje alkohola v izdihanem zraku se imenuje alkotest – v Detektivsko varnostni agenciji uporabljamo alkoteste znamke Drädger, kakršne uporablja tudi slovenska policija. Naprave morajo biti kalibrirane vsakih 6 mesecev, kar zagotavlja natančnost naprave in samih meritev. Z opravljenim alkotestom zagotovimo dokaz v morebitnih nadaljnjih postopkih – naročnik pridobi zapisnik ter strokovno poročilo detektiva, ki vanj zapiše tudi svoja opažanja o obnašanju delavca (govor, motorične sposobnosti, zadah po alkoholu, rdeče oči, itd.).

Pri izvajanju alkotestov svojim naročnikom nudimo profesionalen pristop, hitro in diskretno opravljen alkotest ter ustrezno ukrepanje v primeru, ko se delavec ne strinja z rezultatom, se razburja, je agresiven, ogroža svojo varnost in varnost drugih itd.

Alkoteste izvajamo po sistemu 24/7, za nujne primere pa poskrbi intervencijska ekipa.

(Vir statističnih podatkov: NIJZ in revija Delo in varnost - št. 4, letnik 2009)