Del prispevka z naslovom Retrospektiva razvoja detektivske dejavnosti v RS, pod avtorstvom Bernarda Škrabar, Janko Trivunović, Josip Aleksej Požru. Prispevek je bil predstavljen in objavljen na Dnevih varstvoslovja 2011.

Ob pregledu zgodovine detektivske dejavnosti v Sloveniji ugotovimo, da je bila prva vloga za opravljanje te dejavnosti vložena v letu 1988 v Cerknici, ki pa je bila zavrnjena. Očitno se je tudi na tem, takrat novem področju zasebnega preiskovanja reflektirala samozavest, suverenost, ki je izhajala iz vsesplošne težnje po krepitvi slovenske državnosti, čemur je sledil prehod v demokratičen družbenopolitičen sistem. Leta 1989 so v Sloveniji pričeli z delom prvi detektivi, takrat seveda brez licence, saj ni bilo ustreznega zakona, ki bi neposredno urejal to področje, organizirali so se namreč na podlagi Zakona o podjetjih (Ul. SFRJ 77/1988 in 40/1989). Leta 1993 se je na sejmu Varnost – Securitiy na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani srečalo 5 ljudi, ki so se takrat ukvarjali z detektivsko dejavnostjo. Posledica tega sestanka je bil nastanek iniciativnega odbora, ki je aprila leta 1993 povabil ca 40 detektivov na sestanek, ki je bil na Brdu pri Kranju. V maju 1993 je sledila ustanovna skupščina Združenja zasebnih detektivov, kjer je bil sprejet statut in izvoljeni vsi organi združenja. Prvi Zakon o detektivski dejavnosti (Ul. RS 32/1994) je pričel veljati 25.06.1994. Oktobra leta 1994 je bila sklicana ustanovna skupščina detektivov, na kateri so ustanovili Detektivsko zbornico, ki je bila vpisana v register 12.09.1995. Komaj ustanovljena Detektivska zbornica v tem letu še ni uspela organizirati preizkusa znanja oziroma detektivskega izpita in tako so morali detektivi na uradno priznanje in licenco počakati do naslednjega leta. Prvih 26 licenc je detektivom, ki so uspešno opravili detektivski izpit Detektivska zbornica podelila dne 19.04.1996 v Lipici (Miložič, 1999; Jurišič, 1999). Večina prvih detektivov je izhajala iz vrst bivših uslužbencev sektorja notranjih zadev, ki so imeli takrat večino potrebnega znanja in izkušenj, katere so lahko prenesli v opravljanje detektivske dejavnosti. Za opravljanje detektivskega poklica namreč še zdaleč ni dovolj samo predpisana izobrazba, temveč široka splošna razgledanost na eni strani, specifična znanja na drugi strani, strokovnost, profesionalnost, etičnost, pronicljivost, vztrajnost, intuitivnost, empatičnost, iznajdljivost, odzivnost, prilagodljivost, potrpežljivost, discipliniranost, pogum, ogromno znanja, izkušenj in še bi lahko naštevali. 

Osnova pravne ureditve detektivskega dela, ki velja že 17 let je Zakon o detektivski dejavnosti (Ul. RS 32/1994), ki predstavlja opredelitev in odločitev države, kako in koliko bo posegla na ta segment zasebne varnosti, podala pa je tudi osnovne opredelitve o tem, kaj sploh je detektivska dejavnost in kdo jo lahko opravlja ter določila status in naloge Detektivske zbornice ter obvezno združevanje detektivov v njej. Obenem je zakon določil jasno distinkcijo med policijsko  in detektivsko dejavnostjo in sicer s tem, ko je uvedel dvoletno prepoved opravljanja detektivskega dela za tiste osebe, ki so opravljale naloge pooblaščenih uradnih oseb Ministrstva za notranje zadeve ali varnostno – obveščevalnih služb, na drugi strani pa je detektivom prepovedal opravljanje dela za pooblaščene policijske in pravosodne organe, domače in tuje varnostne službe in državne organe ter politične stranke. S tem je zakonodajalec uspešno ločil javno/ državno in zasebno/ nedržavno na področju preiskovanja.  

Prve in do letošnjega leta največje dopolnitve in spremembe zakona so se zgodile leta 2002 (Ul. RS 96/2002). Ministrstvo za notranje zadeve, kot formalni predlagatelj zakona je moralo Zakon o detektivski dejavnosti zaradi približevanja Slovenije Evropske unije, prilagoditi oziroma uskladiti z evropsko zakonodajo ter tako zadostiti zahtevam svobodnega trga. To dejstvo je poskušala »izkoristiti« tudi Detektivska zbornica, ki je pripravila svoj predlog dokaj obširnih dopolnitev in sprememb. Lep del slednjih, predvsem kar se tiče delovnega področja detektivov, je prišlo v noveliran zakon, vendar je ostal grenak priokus, da je bila izpuščena lepa priložnost, da bi že takrat odpravili nekatere pomanjkljivosti zakonodaje, ki se tičejo načina dela detektivov pa tudi nekatere nelogičnosti in kontradiktornosti (delo za državne organe, izterjava dolgov…), kar vse se je kasneje izkazalo za oviro pri razvoju detektivske profesije v Sloveniji. Še več, predlagatelj je dosegel uzakonitev nove evidence zbranih informacij, za katero se je že v pripravi vedelo, da je namenjena sama sebi, predvsem pa, da se je ukinilo financiranje javnih pooblastil iz proračuna, s čimer je nastala velika finančna vrzel pri delovanju Detektivske zbornice, ki še danes ni odpravljena.  

Druga novela (Ul. RS 90/2005) se je zgodila leta 2005, povečala pa je čas prepovedi pridobitve licence za bivše pooblaščene uradne osebe Ministrstva za notranje zadeve ali obveščevalno varnostnih služb iz dveh na štiri leta.  

Z drugo novelo so detektivi lahko pričeli ugotavljati določene kršitve na področju delovnih razmerij oziroma morebitne zlorabe bolniškega dopusta in prevozov na delo javnih uslužbencev. Ta novela (Ul. RS 60/2007), ki je bila sprejeta leta 2007,  pa je žal ostala zgolj mrtva črka na papirju, njen učinek je lahko zgolj generalno preventiven, saj je delodajalec o morebitnem ugotavljanju zlorab dolžan obvestiti javnega uslužbenca pred nastopom kontrole oziroma nadzora. (Klavora, Perko, 2009). Prepoved dela za državne organe se je torej omejila v novem odstavku 13. člena, ki je določal, da detektiv lahko dela za državne organe, kadar je to v zvezi z določenimi kršitvami na področju javnih uslužbencev.  

Letošnje leto nam je prineslo nov Zakon o detektivski dejavnosti (Ul. RS 17/2011), ki pomeni za detektive bistveno izboljšavo na področju upravičenj detektiva: osebne zaznave in uporabe tehničnih sredstev pri opravljanju dela. Kot pozitivno spremembo ocenjujemo tudi obvezno usposabljanje in izpopolnjevanje pred pristopom k detektivskim izpitu. Pred izdajo licence je predpisano varnostno preverjanje, prav tako pa so natančno opredeljeni varnostni zadržki za izdajo licence.   Na tem mestu velja dodati, da so detektivi že od samega začetka konstruktivno sodelovali pri organizaciji nacionalnih posvetov na teme s področja zasebnega varstva od leta 1997 do 2000 pod okriljem Društva za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje in Visoke policijsko – varnostne šole, kasneje pa so se detektivi sicer v manjšem številu, a vendarle, pojavljali na Dneh varstvoslovja v organizaciji Fakultete za varnostne vede.